Etnografija, rituali uživanja drog med IUD populacijo

(Injcirajoči Uživalci Drog)

Predstavitev na 1. slovenski konferenci o odvisnosti

Dare Kocmur

UVOD

 Opis ritualov zajema nekaj splošnih značilnosti, ki so značilne za populacijo IUD v celoti, posebej pa so podani tudi konkretni opisi, ki zadevajo posamezne primere in pri katerih igrajo vlogo v rizičnem vedenju različni motivi ali navade uporabnikov drog.

 Kadar je govora o problemih povezanih z souporabo rabljenega, nesterilnega pribora kot vira širjenja okužb z virusi hepatitisa in virusa HIV, je potrebno razločevati med rituali kot takimi in med nepredvidljivimi situacijami, ki v življenju IUD privedejo do tveganih dejanj v zvezi z širjenjem okužb in drugih oblik povzročene škode zaradi injiciranja drog.

TIPOLOGIJA SOUPORABE IGEL IN OSTALEGA INJEKCIJSKEGA PRIBORA

 Najbolj klasična in preprosta oblika souporabe injekcijskega pribora - za katero se zdi, da pri naših IUD v zadnjih letih na srečo izginja - je postopek pri katerem manjše število oseb (od 2 do npr. 4) uporabi eno injekcijo (lahko 1ml ali 2ml in več) za injiciranje, tako da vsak od udeležencev injicira samo manjši del raztopine heroina proporcionalno na število oseb v ritualu; - če gre npr. za štiri osebe, potem vsak injicira eno četrtino vsebine, tako, da ena polna injekcija potuje od prvega do zadnjega udeleženca pri čemer seveda vsi injicirajo tudi z isto iglo. Na splošno tega trenda ni bilo zaslediti, v posamičnih primerih pa se je vendarle izkazalo, da se je to kdaj pojavilo v okviru manjših, mlajših in bolj zaprtih skupin uživalcev heroina.

Druga oblika, ki je tesno povezana z prvim primerom, je v ponovitvi enakega rituala s to razliko, da vsi uporabijo isto brizgo,vendar pri vsakem injiciranju pride do zamenjave igle - vsak uporabi svojo - seveda ob napačni domnevi, da se okužba prenaša samo preko igel ali pa ob predpostavki, da se s tem zmanjša verjetnost prenosa okužbe.

Naslednja oblika souporabe pribora je v pretakanju vsebine iz ene brizgalke v drugo, t.im. “backloading” ali “frontloading”, ko se pripravljena doza v eni brizgalki razdeli drugim udeležencem rituala. V teh ritualih ima navadno vsak udeleženec svojo injekcijo.V prvem primeru se del doze polne brizgalke - še preden je prišlo do injiciranja - pretaka skozi iglo v zadnji del prazne brizgalke iz katere je bil predhodno izvlečen bat, v drugem primeru pa se del doze polne brizgalke pretaka skozi iglo v sprednji del prazne brizgalke iz katere je bila predhodno odstranjena igla, ki se nato nastavi nazaj. Tveganost tega rituala glede širjenja okužb obstaja v primeru, da udeleženci uporabljajo že rabljen pribor. Edino v primeru, da vsi uporabijo sterilen pribor, ki vključuje tudi žlico in ostale pripomočke, je ta oblika rituala - kar zadeva možnost okužb - nenevarna.

Naslednja oblika souporabe pribora za injiciranje je v postopku, ko udeleženci rituala pripravljajo svoje doze vsi v isti žlici in z istim, že uporabljenim cigaretnim filtrom, ki služi za filtriranje raztopine heroina ali katere druge droge. Ob hkratni uporabi nesterilnega pribora je ta oblika rituala še bolj tvegana kot sicer.

Tudi v primeru, ko vsi uporabljajo vsak svoj pribor in ne razdeljujejo pripravljenih doz - kakor v prej opisanih primerih - se pojavljajo rituali pri katerih gre za to, da skupina udeležencev uporablja isto vodo (vsi iz istega kozarca) istočasno za izpiranje, kakor hkrati tudi za pripravo doz. Najbolj pogost odgovor, ki smo ga od IUD dobili na vprašanje zakaj še zmerom to počnejo, če so -domnevno - po drugi strani opustili nekatere druge tvegane vzorce injiciranja, je bil podan v opisu nekakšne skupinske nevroze, nestrpnega pričakovanja, ki se kot značilen fenomen v skupinsko-dinamičnem kontekstu skupnega uživanja drog, pojavlja tudi v prej omenjenih ritualih injiciranja drog.

Iz strukture opisanih ritualov je razvidna določena notranja logika, ki izvira deloma iz ustaljenih navad, določene stopnje skrbi in ozaveščenosti, kakor tudi iz napačnih domnev in predpostavk. Meje opisanih ritualov v praksi med seboj niso zmerom definitivno razločene, prav tako lahko prihaja do “preklapljanja” dela ritualov z drugimi, odvisno od trenutnih okoliščin.

Še zmerom je lahko najbolj običajen in banalen razlog za neprevidno uporabo tujega pribora v nuji po injiciranju, nestrpnosti, ki v psihološkem pogledu zmanjša prag tolerance glede samozaščitnih mehanizmov varnejšega injiciranja. Okoliščine, ki pogosto privedejo do teh dejanj so v večji meri povezane s tistimi akterji, ki ne injicirajo več redno ali bolj pogosto (denimo zaradi vključenosti v metadonski program), ali pa gre za tiste uživalce, ki funkcionirajo na kočljivi meji med priložnostnim, rekreativnim uživanjem in zdrsom v kronično zasvojenost. Zaradi navedenih okoliščin nimajo pri sebi zmerom sterilnega pribora; da bi ga stalno nosili s seboj v upanju na nepričakovano priložnost, pa jim z vidika strahu pred policijo, predstavlja preveliko tveganje.

PRIMERI IZ PRAKSE

V opisu nekaj konkretnih primerov iz prakse smo izhajali iz različnih perspektiv, ne samo iz vidika, ki zadeva vprašanje širjenja okužb, temveč tudi z vidika užitkonosnosti početja, težavami z injiciranjem, z vidika higienskih okoliščin ipd.

- primer higienske neustreznosti injiciranja:

- moški z dolgoletno kariero uživanja drog - 17 let konstantno na heroinu, star okoli 37 let je v večini primerov, kadar je heroin kupil na ulici, takoj našel prvi gostinski lokal v neposredni bližini in v wc-ju lokala uporabil drogo. Vodo je največkrat - če ni bilo časa ali prave priložnosti, da bi jo vzel iz pipe - zajel kar iz straniščne školjke na žlici, potem, ko je potegnil vodo.Občasno je souporabljal tuj pribor, največkrat kadar je bil brez svojega in je z pravkar kupljeno drogo prišel k znancu ali prijatelju. Okužen je z hepatitisom C.

- primer hudo tveganega načina injiciranja povezanega z iskanjem novih in močnejših doživljajskih senzacij:

- Moški star 32 let, nekaj čez 10 let zasvojen s heroinom in občasnim uživanjem drugih drog, je v obdobju pozne kariere uživanja pričel eksperimentirati z pristopi, s katerimi bi lahko potenciral stanje”flasha”, začetne vzburjenosti in evforije pri injiciranju, katere je zaradi prevelike tolerance in navade čutil čedalje manj.Da bi si povečal ugodje, je v eni od določenih seans izvršil skoraj suicidalen eksperiment. V treh injekcijah si je pripravil tri vsebinsko različne doze z tretjino manjšo količino kakor ponavadi. Prva doza je vsebovala raztopino heroina, druga raztopino kokaina in tretja raztopino t.im- “speedball”-a (50% mešanice heroina in kokaina). Ko so bile vse tri injekcije pripravljene, je za vsako posebej poiskal vhod v žilo, preveril pretok za uspešno injiciranje in šele nato, ko je imel vse tri zasajene v roki, pričel z injiciranjem. Kot prvo si je vbrizgal heroin, takoj zatem kokain in nazadnje še “speedball”. Končal je tako, da se je čez nekaj ur zbudil z glavo na mizi kamor se je na začetku zrušil, ne da bi nekaj časa uspel dojeti kaj se mu je zgodilo. Še zmerom čuti nagnjenje do priprave raznih “kompotov” za injiciranje, najraje - če ima možnost - uporablja “speedball”.

- Primeri težav in poškodb povzročenih z injiciranjem:

Dolgoletni uživalec drog, star čez 40 let, z precej dolgo kariero, injicira predvsem heroin, v posameznih obdobjih - kadar se preskrbi z zadostno količino, pa rad presedla na kokain - ima zaradi pogostega in dolgoletnega injiciranja na nogi hude poškodbe. Na mestu pod kolenom ima veliko granulirano razjedo - stalno odprto rano, delno prekrito z krasto, ki jo lahko manipulativno odmika in si s tem omogoči, da injicira direktno v žilo, ne da bi imel kakršne koli probleme z iskanjem žil. Ker kokain injicira včasih tudi po 10 do 20 X na dan ima vhod za iglo vedno pripravljen. Rana je videti zelo grda, kot nekakšna primitivna “homemade” varianta za infuzijo. Kljub nasvetom zdravniške pomoči ne išče.

- Moški star 26 let, približno deset let na heroinu, vključen je v program izmenjave igel. V povprečju jemal po 30 insulink na en obisk. Na insistiranje z naše strani - zakaj potrebuje toliko brizgalk - se je izkazalo, da vse porabi izključno zase, vendar zaradi pomanjkanja kvalitetnih mest za injiciranje v povprečju porabi - uniči pet brizgalk preden mu uspe injicirati eno dozo (ki jo seveda sproti pretaka v naslednjo brizgalko). Po večkratnih neuspelih poskusih z eno iglo je le-ta že tako topa, da jo mora zamenjati z naslednjo. Če bi njegovo navedbo o povprečju petih uničenih iglah vzeli dosledno, je njegovih 30 insulink pravzaprav pomenilo, da je uspel približno šestkrat uspešno injicirati. Da bi mu to uspelo, se poslužuje vseh mogočih tehnik: od iskanja “novih” mest, do povečanja tlaka z vrtenjem roke na propeler, namakanjem v vroči kopalni kadi ipd. Svetovali smo mu uporabo ustreznih gimnastičnih vaj in več potrpežljivosti. V tem primeru (ki velja tudi za mnoge druge) smo ugotovili, da bi bila pomembna ponudba pomoči pri zmanjšanju škode tudi ustreznejša skrb za žile in uporaba medicinskih pripomočkov, ki olajšajo pretok in dostop do mest za injiciranje, kot npr. hepalpan. Nenazadnje se s tem, poleg izogibanja nepotrebnim poškodbam, tudi lahko zmanjša poraba igel in s tem bolj smotrno gospodari.

- Naslednji primer, ki kaže na nevarnosti injiciranja povezanimi z iskanjem novih mest. Moški, star 28 let, vključen v program izmenjave igel, je po vseh mogočih variantah iskanja novih mest za vbod (od prstov na rokah in nevarnih predelih na vratu) nazadnje odkril mesto na hrbtu, tako, da je lahko sam brez tuje pomoči našel mesto za vbod. Nevarnosti ob morebitnem zgrešenem vbodu in nepredvidlivih komplikacijah se ni izogibal - potreba po injiciranju je bila močnejša od vsega drugega. Tudi v tem primeru se je pokazala nuja po skrbi in varovanju ožilja.

 - Primer predoziranja v nenavadnih okoliščinah v povezavi z znano navado naknadne uporabe prekuhanih filtrov, ki so služili pri pripravi raztopine heroina

 Ena izmed rizičnih navad med IUD populacijo je tudi v uporabljanju tujih, uporabljenih filtrov, ki jih preprosijo ali kako drugače dobijo od svojih vrstnikov kadar si sami ne zmorejo nabaviti nove doze. Nevarnosti uporabe tujih vatk in filtrov so poleg možnih prenosov okužb z virusi, ki spremljajo to populacijo tudi v okužbah drugih bakterioloških izvorov, ker se vatice in filtri največkrat hranijo dolgo in v nehigienskih zavitkih. Nenavaden primer predoziranja pri uporabi ponovno prekuhanih filtrov je seveda toliko večji kolikor je večja količina in koncentracija vsebnosti filtrov, vendar pa je toliko bolj nepredvidljiva možnost predoziranja z naknadno uporabo enega samega filtra, ki ga je nekdo dobil od svojega znanca kmalu zatem, ko je ta vbrizgal svojo dozo. Količina ene doze je pri temu uživalcu zaradi zelo visoke tolerance do heroina pustila v filtru tolikšno koncentracijo, da je tisti, ki je za njim injiciral vnovič prekuhan filter - predoziral! Osnovno vodilo pri svetovanju v takih primerih je nasvet, da vsak uporabi svoj filter do konca, ne da bi ga dajal drugim. Ker je od IUD iluzorno pričakovati, da bi jih metali proč, je torej edini način kako izkoristiti ves potencial uporabljene droge - ta, da filter takoj zatem pojedo. S tem absorbirajo preostalo koncentracijo droge, izognejo se hranjenju v nehigienskih razmerah in s tem tudi uporabi drugih uživalcev (zadnji predlog je bil demonstriran na workshopu v Budimpešti – 1996 - z strani predstavnikov Lindesmith centra).

 PRIMERI ZLORAB DRUGIH SUBSTANC/ZDRAVIL

 V letu 1997 je po naših izsledkih postalo evidentno, da se je predvsem med mlajšo, deloma tudi starejšo populacijo uživalcev drog razširila uporaba zdravila “Dormikum” , ki ga je mogoče dobiti na zdravniški recept in pomirjevala “Temazepam”, ki se je včasih pojavljal na črnem trgu. Ker je med odvisniki heroina znan in pogost pojav problemov v zvezi z nespečnostjo, ki je stranski produkt problemov odvisnosti od opiatov, so seveda lahko dobivali Dormikum na zdravniški recept. Znano je, da injecirajoči uživalci drog v svojem experimentiranju poizkusijo najrazličnejše substance tudi na načine, ki uradno v terapiji niso predvideni, tako da različne substance v obliki tablet pripravijo v obliki raztopine, ki jo lahko injecirajo.

Tako so npr. odkrili, da injeciranje Dormikuma, ki je drugače navadno uspavalo – povzroča podobno evforijo, t.im. “flash” kot ga v začetni fazi vzburjenja zaznajo na Heroinu. Izkušnje te vrste se ponavadi bliskoviti razširijo in postanejo eden od trendov možne zlorabe.

 Pri injeciranju dormikuma se torej v začetni fazi/neposredno po vbrizgavanju droge vzpostavi izrazito evforično stanje, ki pa traja kvečjemu dve minuti ali manj. V tem primeru smo zasledili rituale, ki izhajajoč iz specifičnosti učinkov nekatere uporabnike drog napeljujejo k zelo tveganim pristopom. Konkretno, ker je t.im. flash na Dormikumu tako kratkotrajen se nekateri odločajo za večkratno zaporedno injeciranje v želji, da bi se flash podaljšal kolikor je mogoče. Podobno, kot je bilo govora v razdelku o iskanju povečanega ugodja z hkratnim injeciranjem treh različnih raztopin (heroin, kokain, speedball) smo zasledili primer, ko konkretna oseba vbrizgava več zaporednih doz dormikuma. Vse pripravljene doze v insulinkah namesti na mesta za injeciranje še preden začne z vbrizgavanjem, nato pa, ko preveri pretok vseh posamičnih doz, začne z injeciranjem. Zatem, ko prvi flash zamre, pritisne na drugo dozo in gre tako v intervalih do konca. Posledica je v tem, da nekaj časa zaznava neprekinjen intenziven flash, ki ga je povzročilo injeciranje vseh zaporednih doz, nato pa navadno zaspi. Nekateri drugi uživalci dormikuma se večkrat po injeciranju tudi ne spominjajo svojih dejanj in govorijo o pretrganem spominu - (ko se npr. naslednji dan znajdejo v okoliščinah, ki jim niso jasne). Drug način injeciranja Dormikuma, v doseganju zaželjenih stanj in ob zvišani toleranci (na Dormikumu se toleranca dviga) je v injeciranju večjih količin z uporabo 5ml brizgalk. V tem primeru je znan primer injeciranja dveh 5ml doz eno za drugo. Nevarnost v zvezi s takim pristopom je zlasti v primeru, če uporabnik zgrešil žilo in bi injeciral intramuskularno. V tem primeru je nevarnost povezana z možno nujnostjo amputiranja okončine.

 Poleg dormikuma se pojavlja tudi temazepam, ki sodi med pomirjevala in prav tako ni primeren za injiciranje zaradi pretiranega iritiranja žil..

 Poleg navedenih zlorab zdravil smo zasledili tudi uporabljanje novih “koktajlov”, kot je npr. kuhanje heroina skupaj z heminevrinom, ki se uporablja v zdravljenju alkoholizma.

Opis učinka tega zvarka se primerja z učinkovanjem speedball-a (mešanica heroina in kokaina).