Društvo Stigma za zmanjševanje škode zaradi drog

Projekt Zatočišče za ženske, uporabnice prepovedanih drog

Raziskava 2009

Ivana Milavec, dipl. soc. del.

1. Raziskava. 3

1.2. Namen raziskave. 3

1.2.1. Škoda zaradi uporabe drog: 3

2. Hipoteze. 4

3. Ženske uporabnice prepovedanih drog kot izjemno ranljiva skupina. Visoka stopnja stigmatiziranosti 5

3.1. Seznanjenost z organizacijami, ki nudijo pomoč v primeru doživetega nasilja. 5

3.2. Izkušnja z institucijami 6

3.3. Nepoznavanje organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja. 6

3.4. Uporabnice nimajo osebne mreže pomoči/ težko poiščejo pomoč. 6

3.5. Stigma. 7

3.6. Samopodoba uporabnic prepovedanih drog. 7

Sklep. 8

4. Visoka stopnja ogroženosti uporabnic prepovedanih drog, ki živijo na ulici 11

4.1. Interpretacija nasilnih dejanj 11

4.2. Občutek ogroženosti 11

4.3. Izvajalec nasilja. 12

Sklep. 12

5. Večina uporabnic je preživela spolno zlorabo v otroštvu. 14

5.1. Preživeto nasilje v dobi odraščanja. 14

Sklep. 15

6. Prostitucija kot posledica revščine, zlorabe,  nabave prepovedanih drog. 17

7. Uporaba prepovedanih drog. 18

7.1. Prvi stik z prepovedanimi drogami kot pobeg pred soočenjem s preživetim nasiljem v otroštvu. 18

7.2. Vpliv uporabe prepovedanih drog na življenje 'tukaj in zdaj' uporabnic prepovedanih drog, žrtve nasilja  19

Sklep. 20

8. Uporabnice prepovedanih drog pričakujejo v okviru socialnovarstvenih programov varen prostor, ki je pogoj za reševanje njihovega brezdomstva in uporabe prepovedanih drog. 21

8.1. Izjave uporabnic, ki bi nujno potrebovale varno nastanitev. 21

8.2. Interpretacija varnega prostora uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja. 22

Sklep. 23

9.1. Program Zatočišče za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog kot opolnomočenje uporabnice pri reševanju brezdomstva in odvisnosti od prepovedanih drog. 24

9.2. Pričakovanja uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja od strokovnih delavcev, zaposlenih v zatočišču za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog. 25

Sklep. 25

10. Najlepši dogodek v življenju uporabnic prepovedanih drog. 26

11. Refleksija anketirank, uporabnic prepovedanih drog na vprašalnik. 27

12. Zaključek. 28

Visoka stopnja ogroženosti 28

Uporaba prepovedanih drog. 28

13. Cilji 29

Zagotovitev varnosti / Zatočišče za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog. 29

14. Literatura. 30

15. Priloga: Vprašalnik. 30

1. Raziskava

Pred vami je raziskava, namenjena ocenitvi stanja varnosti žensk, uporabnic prepovedanih drog, ki so preživele/doživljajo nasilje in večinoma bivajo na ulici. Raziskava je bila izvedena v sklopu Projekta zatočišča za uporabnice prepovedanih drog, žrtev nasilja, ki ga izvaja Stigma, društvo za zmanjševanje škode zaradi uporabe prepovedanih drog.

Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika :Vprašalnik o potrebi po varnem bivanju uporabnic prepovedanih drog – Projekt zatočišče za uporabnice prepovedanih drog, žrtev nasilja, ki je vseboval tako odprta kot zaprta vprašanja. Na podlagi le teh je bila možna kvalitativna in kvantitativna obdelava podatkov.

Namen raziskave je  bil ugotoviti potrebe po varni nastanitvi, ki omogoča uporabnici varen prostor in posledično večje možnosti pri reševanju njene življenjske situacije zaradi preživetega nasilja in uporabe prepovedanih drog.

Ciljna populacija so ženske, uporabnice prepovedanih drog, žrtve nasilja, ki prebivajo na področju Republike Slovenije, predvsem na ljubljanskih ulicah.

Povedi, navedene v dobesednem navedku, v okviru kvalitativne obdelave podatkov, so izjave uporabnic prepovedani drog, žrtev nasilja. Ti so bili obdelani s pomočjo parafraziranja in kodiranja.

1.2. Namen raziskave

Na Društvu Stigma za zmanjševanje škode zaradi drog se srečujemo z različnimi posledicami uporabe prepovedanih drog pri posamezniku. Te se manifestirajo na vseh segmentih uporabnikovega življenja, tako v zasebni kot socialni sferi človekovega delovanja.  

Posledica uporabe prepovedanih drog je izolacija uporabnika, izguba podporne lastne mreže pomoči, stigmatizacija s strani okolja, uporabnik se težko obrne po pomoč na strokovne službe, ker se boji odziva strokovnih delavcev, saj je uporaba prepovedanih drog v družbi strogo sankcionirana, če uporabnik ni pripravljen na takojšnje zdravljenje.

1.2.1. Škoda zaradi uporabe drog:

      -     individualna,

-         skupnostna,

-         družbena,

-         ekonomska

Programi zmanjševanja škode tako zajamejo populacijo uporabnikov, ki so aktivni userji in jim nudijo preventivno in psihosocialno pomoč za zmanjšanje posledic uporabe drog. Veliko uporabnikov Stigme živi na ulici, kar pomeni večje tveganje za obubožanje, različne okužbe, prostitucijo, izkušnjo nasilja itd.

Pri delu z uporabnicami prepovedanih drog se srečujemo s problematiko varne nastanitve ženske, žrtve nasilja, ki živi na ulici, saj tovrstnih programov v Sloveniji ni. Zavetišča sprejemajo uporabnike prepovedanih drog, moškega spola, podobno tudi cerkvene organizacije. Namestitev v varnih hišah pa je tudi vprašljiva za uporabnico prepovedanih drog zaradi specifičnih potreb uporabnice zaradi preživetega nasilja, njenega načina življenja, uporabe drog.

Ženska, ki zbere pogum in odide od partnerja, potrebuje varen prostor, da bi si lahko uredila življenje brez nasilja. Poleg tega potrebuje veliko psihosocialne pomoči v okviru mreže institucij. Naše uporabnice imajo še dodaten problem, odvisnost od prepovedanih drog.

Ta jih velikokrat pripelje v svet prostitucije, 'usluga' za streho nad glavo ali nabavo droge. Posledično jih večina pristane v krogu nasilja in drog, iz katerega ni izhoda, če nimajo varnega prostora, kamor bi se lahko umaknile.

Podatki raziskave kažejo na visoko stopnjo ogroženosti uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja in potrebo po Zatočišču za ženske, uporabnice prepovedanih drog.

2. Hipoteze

1. Ženske uporabnice prepovedanih drog kot izjemno ranljiva skupina. Visoka stopnja stigmatiziranosti,
2. Posledica etiketiranja družbe uporabnic prepovedanih drog je nezaupanje v  strokovne službe,
3. Uporabnice nimajo osebna mreže pomoči,
4. Uporabnice prepovedanih drog imajo nizko samopodobo,
5. Visoka stopnja ogroženosti uporabnic prepovedanih drog, ki živijo na ulici,
6. Večina uporabnic prepovedanih drog je preživela/doživlja nasilje,
7. Prvi stik z prepovedanimi drogami kot pobeg pred soočenjem s preživetim nasiljem v otroštvu,
8. Večina uporabnic je preživela spolno zlorabo v otroštvu,
9. Prostitucija kot posledica preživetja na ulici, streha nad glavo, nabava prepovedanih drog,

10.  Manko institucij, ki bi omogočile varen bivalni prostor ženskam žrtvam nasilja, uporabnicam prepovedanih drog,

11.  Uporabnice prepovedanih drog pričakujejo v okviru socialnovarstvenih programov varen prostor, ki je pogoj za reševanje njihovega brezdomstva in uporabe prepovedanih drog.

3. Ženske uporabnice prepovedanih drog kot izjemno ranljiva skupina. Visoka stopnja stigmatiziranosti

Posledica etiketiranje uporabnic prepovedanih drog s strani družbe je nezaupanje v  strokovne službe/izguba lastne socialne mreže

3.1. Seznanjenost z organizacijami, ki nudijo pomoč v primeru doživetega nasilja

»CSD, ZD, policija, prijateljica, družinska terapevtka.«…«Če bi, bi se obrnila na Društvo Ključ, pa na Društvo za nenasilno komunikacijo.«…«Komuna – Reto center, varna hiša, Zavetišče za brezdomce uporabnike drog.«…«Stigma(pred kratkim)«…«1x po telefonu.«…«Psiholog, varna hiša.«…«V Stigmi sem spoznala osebo, ki tukaj dela in ji zaupam, vzame si čas za poslušanje, predlaga razne rešitve in me sprejema takšno kot sem, veliko mi pomeni, ker vidim, da nekomu ni vseeno zame…«…«SOS telefon.«…«Socialna, varna hiša, SOS telefon, psiholog, policija, Varuh človekovih pravic.«…«Policija, bolnica, Društvo za pomoč uporabnikom prepovedanih drog, CSD, SOS telefon, psiholog.«…«Varne hiše«….«Policija«…«Policija, CSD, bolnišnica.«…«Varna hiša« …«Socialna, Varuh človekovih pravic, Projekt človek, Skupnost Srečanje, varna hiša.«

3.2. Izkušnja z institucijami

»Saj so vedeli, pa niso nič naredili.«…Dobila sem namestitev v Višnji gori, kjer je bilo še hujše.«…Psihiater, ki mu je vseen.«…«Ni bilo prostora + prednostna lista, (pogoji).«…«Ni učinkovite pomoči, ( nekomu se zaupaš, te na hitro oceni in zavrne) – delaj drugim, ljudem, živalim in rastlinam kar želiš, da bi drugi delali tebi.«…«Nisem poiskala pomoči, ker mi noben ni verjel, ker sem bila 16 let stara.«…«Sem poiskala pomoč, pa niso tega ustavili..dobila pomoč zdaj, po tolikih letih, k ga. Cerkovnik.«…«Stigma, psihiater.«

3.3. Nepoznavanje organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja

»Ne vem, na koga naj se obrnem.«…«Poznam jih ne, slišala sem za kar dosti.«…«Pomoči nisem iskala, vendar ko sem bila na cesti, nisem vedela, da sploh obstaja kaj takega, razen varne hiše, kamor pa me ne bi sprejeli – pa še to ne vem, na koga bi se obrnila, mogoče na socialo.«

3.4. Uporabnice nimajo osebne mreže pomoči/ težko poiščejo pomoč

»Trenutno imam, čeprav sem osamljena in sama.«»Ne vem, včasih se mi zdi, da so tudi prijatelji na koncu vsi egoistični. Ja, hočejo mi pomagat, pravijo.«…«…«Recimo prijatelji.«…«Prijatelji.«…«Živim s fantom, pa tudi domov k staršem hodim 1x na teden – vrata so mi odprta. Imam mamo, vendar ji nočem in ne želim vsega povedat – nočem jo še bolj morit s svojo odvisnostjo – isto velja za sestri. Lahko zaupam fantu, ki pa je žal isto odvisnik kot jaz – začaran krog!«…«Sedanjemu partnerju sem povedala za določene stvari, ki so se dogajale, ko sem bila mlajša.«

3.5. Stigma

»Veliko ljudem sem se zamerila zaradi droge, zamerila, ne marajo me, čeprav sem globoko v sebi zelo fejst punca.«

»Nikoli nisem razmišljala o tem, da mi kdo lahko pomaga.«…«Nisem poiskala pomoči, bala sem se komu povedat, da me ne bi kdo obsojal, saj sem dolgo krivila samo sebe, zaupala sem se prijatelju…Dobila sem podporo, čeprav ni veliko vedel o tem, mi je bilo že v zelo veliko pomoč, da me je nekdo poslušal in mi verjel, da me ni obsojal in me prepričal, da sem jaz kriva.«…«Ne nisem nikoli zaprosila za pomoč/namestitev. Težko zaupam neznancem, pa tudi vem da glede na to, da mam stalno bivališče pri starših za namestitev zaradi teh prostorov niti nimam možnosti.«…«Nisem je iskala, zato ker hočem vse pozabiti.«…«Da, družinski vzorec se ponavlja tudi v zvezi.«…«Ogroža me družba, nestrpni in različno misleči, vsiljivi DRUGI, največkrat moški.«…«Nisem iskala razen zavetišče na Vošnjakovi, vendar ni bilo v redu, ker so me moški, ki so tam živeli, želeli' izkoriščat««….«Po več letih poiskala pomoč (šele).«…Ogroža me sistem, okolica, (ljudje) s psihičnim, verbalnim nasiljem.«…«Nisem zaprosila za pomoč.«…«Strah me je bilo povedati.«…«Nisem nikoli zaprosila za pomoč in namestitev.«…«Pomoči nisem iskala.«…«Ne, ker je nisem iskala. Fant me je potolažil, kaj drugega mu niti ne bi dovolila.«

3.6. Samopodoba uporabnic prepovedanih drog

»Rada pomagam ljudem v stiski«…«Da znam poslušat. Menda.«….«Da hočem živeti, ker imam rada življenje, smisel za humor, vztrajnost, inteligenca.«…Iskrenost.«…«Zanesljivost, poštenost.«…«Pripadnost, delavnost, skromnost.«…«To naj povejo drugi.«…«Prijaznost do drugih ljudi, zaupanje do drugega, pomoč do drugega.«…«Dobrota.«…«Dobrosrčnost.« «Vedno je bila moja dobra lastnost optimizem, trma, vztrajnost. Zadnje čase pa opažam, da optimizma ni več toliko, trmo pa dostikrat uporabim v napačno smer. Ostala mi je še dobra volja, nasmejanost, ki me še drži pokonci.«…«Moja najboljša lastnost je čista vest ter da imam še nekaj ljubezni v sebi, (pomagam drugim, a sebi ne znam) sem preveč dobrosrčna.«….«Delavnost.«…«Komunikativnost, kreativnost, vztrajnost.«…«Točnost, čut do ljudi.«…«Iskrenost.«…«Iskrenost, natančnost.«…«Čut do ljudi.«…«Iskrenost, dobrosrčnost, direktnost, korektnost…«Poštenost, marljivost.«…«Prodornost«…«Sem nezamerljiv človek, ki v vsaki stvari vidi nekaj dobrega. Moj moto je, 'kar te ne ubije, te naredi močnejšega'.«

Sklep

Uporabnice prepovedanih drog poznajo mrežo pomoči žrtvam nasilja

Uporabnice prepovedanih drog so dokaj dobro seznanjene z organizacijami, ki nudijo namestitev/psihosocialno pomoč v primeru nasilja. Kljub temu se večina njih na le te ni obrnila.

Konstrukt ženskosti

Ženska, ki je preživela nasilje doživlja globoke občutke sramu in neuspeha, saj se počuti odgovorna za nasilno dejanje. Nizka samopodoba, ki je posledica preživetega nasilja v otroštvu, ji preprečuje, da bi poiskala pomoč. Poleg vsega se boji izpostaviti, saj je uporabnica prepovedanih drog in njena izkušnja z institucijami je ta, da »ji nihče ničesar ne verjame«.

Socialna izolacija

Uporabnice večinoma nimajo zaupne osebe v svoji lastni mreži. Izolacijo, ki je posledica uporabe droge poglobi še občutek nezaupanja v bližnjega zaradi izkušnje nasilja. Uporabnice prepovedanih drog so tako dvojno stigmatizirane.

Stigma

Odziv institucije na problem uporabnice, ki je zbrala pogum in se obrnila po pomoč, je bil velikokrat negativen. V primeru spolne zlorabe v matični družini/posilstva na ulici, institucija ni ukrepala. Prav tako mnoge niso dobile podpore pri starših, oziroma v lastni socialni mreži.

Samopodoba uporabnic prepovedanih drog

Kljub škodi, posledicam nasilja in uporabe prepovedanih drog imajo uporabnice še vedno pozitiven pogled na svet in upanje v jutri.

Uporabnice so v vprašalniku navedle večjo stigmo žensk, odvisnic s strani družbe, verjamem, da je  posledično  veliko manj žensk v povprečju z moškimi na ulici, saj imajo globoko ponotranjene občutke odgovornosti in skrbi za drugega kar je predvsem vloga ženske kot take. Uporabnice, ki jih srečujemo na terenu, so večinoma zaposlene.

Dolgoletna kariera uporabnice drog omogoči posamezniku identiteto kriminalca. Ta ji daje občutek varnosti za preživetje na ulici.

Pri delu na Stigmi opažam, da velikokrat kakšna uporabnica poleg skrbi zase in je na robu preživetja, skrbi še za kakšnega uporabnika prepovedanih drog.

Zanikanje, kot obrambni mehanizem preživetja uporabnice - 'Prostovoljna prostitucija'- Ker ženska, žrtev prostitucije nima možnosti, da se ovrednoti, oziroma izstopi iz sveta prostitucije, se identificira s terminom 'prostitutka' ter se vrednoti po tem, kako jo vidi okolica.

Uporabnica torej potrebuje možnost izbire, oziroma varen prostor in ovrednotenje nje same, kot človeškega bitja, z vsemi pravicami, ki ji pripadajo. 

Strokovno delo z žensko, ki je preživela spolno zlorabo

»Verjemite ji. Tudi če sama kdaj podvomi vase, tudi če so njeni spomini zelo bežni, tudi če se vam tisto, kar vam pove, zdi preveč neverjetno, ji verjemite. Ženske si ne izmišljajo zgodb o zlorabi. Pokažite ji, da ste jo pripravljeni poslušati in stopiti v njen temni svet in spoštljivo sprejeti njene besede, četudi vas boli in prizadene.

Pridružite se ji pri ugotavljanju posledic zlorabe. Vsaka zloraba je škodljiva; tudi če ni nasilna, telesna ali dolgotrajna, ima resne posledice. Nobena spolna zloraba ni pozitivna ali nevtralna.

Razmislite, da za zlorabo ni nikoli kriv otrok. Noben otrok ne zapelje storilca. Otroci iščejo pozornost in ljubezen, ne spolne zlorabe. Tudi če se otrok odzove na spolni način, tudi če deklice v spolnost niso prisilili, ali se je ni branila, zloraba kljub temu ni njena krivda. Vedno je odrasli odgovoren za to, da se ne spušča v spolnost z otrokom.

Poučite se o spolni zlorabi in procesom okrevanja. Če boste imeli osnovno predstavo o tem, kaj preživlja partnerica ali prijateljica, jo boste lažje podpirali.

Ne sočustvujte s storilcem. Preživela potrebuje vašo popolno zvestobo.

Cenite njene občutke: njeno jezo, bolečino in strah. Gre za naravne, zdrave odzive, ki jih mora občutiti in izraziti. Poslušajte jo.

Izrazite sočutje. Če ob njeni bolečini čutite bes, sočutje in bolečnino, jih podelite z njo. Nič ni bolj tolažečega, kot pristen človeški odziv. Pazite le, daje ne bojo vaša čustva preveč obremenila.

Spoštujte njeno odločitev, da si bo našla čas in prostor za okrevanje. Okrevanje je počasen proces, ki ga ne moremo pospeševati.

Spodbujajte jo, naj si poišče pomoč. Poleg tega, da skrbite zanjo, jo spodbujajte, da si poišče še koga, da ji bo pomagal.

Če preživela misli na samomor, ji poiščite pomoč. To sicer ni pogosto, vendar je včasih bolečina zaradi zlorabe v otroštvu tako uničujoča, da se ženska, ki je preživela zlorabo, želi ubiti. Če ste prijateljica ženske, ki misli na samomor, takoj pokličite pomoč.

Sprejmite dejstvo, da se bo vajin odnos med okrevanjem verjetno zelo spremenil. Vaša partnerica7prijateljica se spreminja in z njo se boste morda morali spremeniti tudi vi.

Poskušajte se upreti temu, da nanjo gledate kot na žrtev. Glejte nanjo kot na močno, pogumno žensko, ki zahteva nazaj svoje življenje.«

(Bass /Davis:1998, str.  340/341)

4. Visoka stopnja ogroženosti uporabnic prepovedanih drog, ki živijo na ulici

Večina uporabnic prepovedanih drog je preživela/doživlja nasilje

4.1. Interpretacija nasilnih dejanj

»Prepoved druženja z določenimi ljudmi, zaradi jeze nad lastnim jaz-om, obračunavanje s pohištvom, pretepanjem, žaljenjem z manjvrednostjo…«…«Ko v lastnem domu nimaš miru in te nekdo nadleguje v glavnem psihično: neprestano dretje, podjebavanje, teženje.«…«Grožnje direktno, ali preko posrednikov…«Zame je nasilno dejanje vse od žalitve naprej.«…«Pretepanje, vpitje, grožnje, izsiljevanje, siljenje v spolne odnose, poniževanje.«…verbalno nasilje, fizično in spolno nasilje.«…«Posilstvo, pretep.« …«Izsiljevanje, oziroma da človek na vsak način dobi od mene, kar hoče na izsiljen način, da te oseba pretepa.«…«Posilstvo, nasilje, nasilništvo.«…«Kot nasilna dejanja si interpretiram tako fizično kot psihično nasilje, na človeku pusti velike posledice in zaradi nasilja v preteklosti se marsikatera oseba zapre vase in se ob malokom in malo kje počuti varno.«…«Pretepanje, grožnje, izsiljevanje, ko me kdo izsiljuje in izkorišča. Ko sem brez denarja in takrat me izkorišča kdo in hoče da naredim nekaj, kar mi ni pri volji, pa moram.«…«Maltretiranje, nadzor, siljenje v študentska dela, dela doma itd. – pretiravanje, nesvoboda, dnevni spori, nenavadni izbruhi jeze, verbalne grožnje, verbalno zmerjanje s 'kurbo', 'gnojem', »stroškom', očitki glede hrane itd.«…«Kakršnokoli poseganje v svet drugega, brez njegove privolitve, oz. psihično, fizično ali socialno škodovanje drugi osebi.«…«Vsako fizično, tako kot psihično.«…«Verbalno, psihično, fizično.«…«Verbalno, psihično, fizično nasilje, poniževanje, prisiljenje, grožnje, izsiljevanje.«…Fizično nasilje, spolno nasilje, verbalno nasilje.«…«Fizično, verbalno.«…«Umor, pedofilija, nasilje nad otroci in ženskami.«…«Čudni pogledi,čudni nasmehi, stanje za hrbtom, kričanje, ropotanje z vrati, represija, zmerjanje, izsiljevanje, zaničevanje, prisilno delo, pretep.«…«Psihična manipulacija, povpraševanje po spolnih uslugah za nagrado, fizični napad.«…«Fizično in psihično nasilje nad osebo, ki je šibkejša od 'izvajalca', terorja – nasilja. Mislim, da je najpogostejša oblika verbalno nasilje, ki pa ga marsikdo ne smatra kot takšno grozo, vendar naredi veliko škodo. Včasih celo večjo, ko pa se jo zavedamo. Verjamem, da je veliko tudi spolnega nasilja.«

Prepoznavanje nasilnega dejanja

Uporabnice naštevajo različna nasilna dejanja, za katera sklepam, da so jih izkusile same, kar se je tudi vedno potrdilo v nizajočih se vprašanjih v okviru raziskave.

4.2. Občutek ogroženosti

»Mi grozi  ja, da sem ga jaz spravila v zapor, pa ni res! Ja, sem žrtev nasilja. Zdaj trenutno mi grozi preko drugih 'posrednikov', če pride iz zapora mi lahko kaj naredi. Bojim se…ma dokler je v zaporu me ne skrbi, ne iščem rešitev. Če bo treba, bom, brez skrbi, imam se rada!«…«Včasih ja. Bi se morala, pa se prepričujem, da bo vse v redu, da se nimam česa bati, da bom že ušla, udarila nazaj, če bo treba,ja…«…«Najbrž sama sebe, ker si izbiram take partnerje in kolege.«…»3x nasilje na ulici, strah od prej, ne iščem namestitve, počutila bi se, da zavlačujem. Pozabiti hočem hitro.«…«Ogrožajo me tisti, pri katerih ponavadi prespim.«…«Počutim se ogroženo skoraj z vseh strani.«…«Imam sicer stalno bivališče pri starših, vendar se zaradi družbe, v kateri se gibljem niti doma velikokrat ne počutim varno.«…«Da, dostikrat se počutim ogroženo, sicer se poskušam tem situacijam izogniti in če se le da, sama ne hodim okoli, vendar se velikokrat zgodi, da nima druge izbire.«…«Ogroža me droga in moški.«…«Ta starejši moški, ki me je posilu.«… »Sem se že navadila na nasilje doma.«…«Če te nekdo želi najti in te 'ubiti', nisi nikjer varen.«…«Ogrožajo me prepotentni, nesamozavestni moški.«

4.3. Izvajalec nasilja

»Samo eden edini – moški, znanec, ni bil nikoli kaj posebnega, na videz se poznava.«…«Tipi so sicer hoteli kontrolo nad mano, ko sem začutila, sem samo odšla – zvezo končala. Sovražim stereotipe!« Nekdo, (moški v zaporu), sama sebe s svojim obnašanjem.«…«Znanci, starši, partner, brat…«…«Partner«…«Partner«…«Petkrat neznani.«..«Moški, oče, bivši fant, prijatelj.«…«Šiptarji. Z možem.. ne, pred tem stokrat… ogrožajo me sosedi«…«Moški«…«Še kot mladoletna sem imela dosti starejšega fanta, po kakšnem mesecu je postajal vedno bolj nasilen, bala pa sem se končati zvezo, ker sem mislila, da bo sam še huje.«…«Najbolj se bojim neznancev, ko sm sama in jih srečujem na ulicah.«…«Tujec.«…«Fant, ki me je seznanil z drogo.«…«Kaj pa vem, s fantom sva se že parkrat stepla.«…«Partner, oče, represivni organ.«…«Starejši moški.«…«Očim, stric«…«Parter, pravosodje, policija.«…«Brat, partner, povratnik, nasilnik.«…«Da, dobila sem kako klofuto, oziroma brco, večinoma se je vse vrtelo okrog droge.«

Sklep

Definicija nasilja nad ženskami

»Izraz 'nasilje nad ženskami' pomeni vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in povzroči škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takšnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom svobode, ne glede na to ali se pojavlja v javnem ali zasebnem življenju. To vključuje, vendar ni omejeno na:

1. nasilje, ki se zgodi v družini ali drugi obliki zasebne skupnosti, vključno z , 'inter alia' telesnim in psihični nasiljem, čustveno in telesno zlorabo, posilstvom in spolno zlorabo, incestom, posilstvom s strani zakonca, stalnih ali občasnih partnerjev in sostanovalcev, zločine, ki so povzročeni v imenu časti, pohabljanje ženskih spolovil in druge tradicionalne prakse, kot je prisilna poroka, ki so škodljive za ženske;
2. nasilje, ki se zgodi v širši družbi, vključno z 'inter alia', posilstvom, spolno zlorabo, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v raznih ustanovah ali kjerkoli drugje, trgovanjem z ženskami za namen spolnega izkoriščanja ter ekonomskega izkoriščanja in spolnega turizma;
3. nasilje, ki ga zagreši ali opravičuje država ali njeni uslužbenci;
4. kršenje človekovih pravic žensk v razmerah oboroženih spopadov, še posebej jemanje talk, prisilna premestitev, sistematično posilstvo, spolno suženjstvo, prisilna nosečnost in trgovanje z ženskami za namen spolnega izkoriščanja in ekonomskega izkoriščanja«

 (Društvo SOS telefon, 2007:149/150)

Nasilje nad ženskami kot posledica patriarhalne družbe

Nasilje nad ženskami v družbi je posledica ločevanja vlog po spolu, to je 'moškostjo' in 'ženskostjo'. Ti vzorci seksizma so tako vtkani v kulturo, da jih posameznica težko prepozna in jih velikokrat pripisuje 'moški naravi'.

Vloga ženske v tradicionalni družini pomeni predvsem biti mati, žena, gospodinja in v sodobnem svetu poleg omenjenih vlog še uspešna poslovna ženska. Za razliko od moškega, ki že od malih nog gradi predvsem na lastni identiteti, je ženska velikokrat primorana skrbeti za blaginjo matične družine kot hčer in nato kot žena in mati prevzeti materialno in emocionalno skrb za družinske člane v svojem drugem domu. Poleg tega navadno skrbi še za ostarele člane družine.

Tako se sama nenehno bori za ohranitev lastne identitete in za pravice, ki so ji dane po ustavi. Razklana je med tem, kar od nje pričakuje družba in kar je sama kot človeško bitje.

Nasilje, ki ga izvajajo moški nad ženskami ni posledica revščine, kot se pogosto misli, temveč je odraz nesposobnosti soočiti se s čustvi, ki moškosti kot družbenemu konstruktu prinašajo negativno konotacijo. To so čustva, ki so pri konstruktu ženskosti pozitivno vrednotena, (strah, nebogljenost, izkazovanje čustev, ...)

Vzrok za svoj neuspeh moški pogosto  išče v svoji okolici, v nasprotju z žensko, ki je pogosto samodestruktivna, saj mu je družbeno privzgojena nesposobnost ravnanja s čustvi. Da bi ohranil nadzor nad samim seboj in situacijo, ki se mu zdi brezizhodna, začne terorizirati družinske člane, kar mu omogoča doživljanje identitetnih  fantazij.

Ženska  je tako od nekdaj pojmovana kot druga, to pomeni, da ni bila enakopravna partnerju in drugim članom družine. Njena naloga je bila in je še vedno, skrbeti predvsem za dobrobit družine. Posilstvo od moža je bilo definirano šele v drugi polovici 20. stoletja.

Ženske, uporabnice prepovedanih drog so tako še bolj ranljiva skupina ljudi, saj imajo zelo malo moči, oziroma kontrole nad lastnim življenjem. Socialna izolacija, manko varnega prostora, izkušnja nasilja iz otroštva, nizka samopodoba, strah pred stigmo in odvisnost od prepovedanih drog ji onemogoča izhod iz pekla.

Izvajalec nasilja je največkrat moški: oče, očim, sorodnik, brat, tujec, diler.

5. Večina uporabnic je preživela spolno zlorabo v otroštvu

5.1. Preživeto nasilje v dobi odraščanja

»V otroštvu mama, v prvi redni zvezi partner, ki je vplival na očeta in ta ja obračunaval z menoj, v drugi zvezi spet partner in na koncu jaz sama.«…Moj oče, mama, moj bivši.«…«Nikoli, brat me je včasih tepel, ampak to so 'kao' fore odraščanja.«…«Mama – psihično in ekonomsko nasilje.«…Da, mama«…«Da, starši – fizično nasilje.«…«Ja, ko sem bila zelo majhna.«…«Oče in ostale osebe.«…«Ja.«…«Da, oče.«…«Oče je pil in mamo posiljeval, ter tepel njo in nas, zdaj pa ne pije več.«…«Mati in njen partner.«…«Oče, starši, (verbalno), družinski prijatelj, fant, zdravnik, znanci…«…«Bilo je sicer verbalno nasilje, vendar to je bila posledica moje narkomanske odvisnosti. V mlajših letih tudi verbalno nasilje očeta, ki pije.«

5.2. Preživeto spolno nasilje v otroštvu

»Trikrat posiljena pri 12, nasilništvo.«…«Da, pri desetih letih sem bila prisiljena v spolni odnos, pri 17. letih pa je prijatelj to preprečil.«…«Da, od mame partner me je spolno nadlegoval, ona pa ga je zagovarjala in mi ni verjela…Obrnila sem se na mamo, pa me je zavrnila.«…«Pri 16 letih sem bila posiljena in po tem sem začela vzemati drogo, da bi pozabila na vse skrbi in na vse hudo, kaj se mi je zgodilo.«…«Spomnila sem se na spolni napad, katerega sem doživela 10 let nazaj. K sreči sem napadalcu 4x zlomila nos, sicer bi bilo po meni. Specialni povratnik, nasilnik/posiljevalec, ki je sedel 1x 6 let, 1x 8 let!!!« …«V večini verbalnega, ko sem bila mlajša, me je otipaval od sestre fant, vedela sem, da ni ok, a tega nisem doma nikoli omenila, čeprav me je mama dostikrat spraševala – KOT DA BI SLUTILA.«

Sklep

Uporabnice prepovedanih drog, žrtve psihičnega, fizičnega, spolnega nasilja v otroštvu

Izkušnja nasilja v času odraščanja pusti na posamezniku hude posledice, ki se kasneje odražajo v njegovem zasebnem in družbenem življenju. Oseba z omenjeno izkušnjo bo težko pridobila zaupanje v človeka in sistem, pričakovala bo nesprejemanje in kazen, saj je te izkušnje/sporočila navajena iz matične družine, na katerem temelji  njeno dojemanje sebe in okolice.

»Naša družba podcenjuje ženske, zato imamo ženske pogosto občutke neustreznosti ali pa se bojujemo z dvomi o sebi. Za ženske, ki so preživele spolno zlorabo, so ta vprašanja še pomembnejša. Že v zgodnjem otroštvu so vas prizadeli. V vas se je nekaj zlomilo prav v jedru. Že v otroštvu je vaša okolica zanikala dejstvo, da ste dragocena oseba, da si zaslužite ljubezen, da ste sposobni, da ste popolnoma v redu, kakršni ste. Niso vam dali priložnosti, da bi o sebi imeli dober občutek. Namesto tega so vas zlorabili.«

(Bass/Davis:1998,str. 198)

Zato je pomemben del oblikovanja pozitivne samopodobe mreža ljudi in institucij, ki posameznika sprejmejo takšnega kot je, 'tukaj in zdaj', da bi ta pričel spoštovati samega sebe in pridobil zaupanje tudi v okolico.

Večina uporabnic prepovedanih drog pa je marginalizirana. Prijatelji na ulici so prav tako uporabniki drog. Moški pri katerih stanujejo ali občasno prespijo, jih zlorabljajo, pričakujejo usluge 'za streho nad glavo'.  Ženski tako znova potrjujejo identiteto, ki so jo pridobile v otroštvu – da nimajo kontrole nad svojim življenjem. Nimajo moči. Ostajajo žrtve.

Vrste preživetega nasilja

Vloga žrtve

Otrok težko spregovori o kaznivem dejanju, saj se počuti odgovoren, poleg tega ga storilec ustrahuje in mu dopoveduje, da so tovrstna dejanja izraz njegove ljubezni, prisotno je lahko tudi podkupovanje, žrtev po spolnem odnosu dobi denarno nagrado.

Sama tako razvije obrambne mehanizme, ki ji omogočajo preživetje v brezizhodni situaciji, saj nima lastne socialne mreže, oziroma zaupne osebe, h kateri bi se zatekla po pomoč.

Posledice spolne zlorabe otroka so destruktivno vedenje, slaba koncentracija, bežanje od doma, prezgodnja spolna aktivnost, nosečnost, motnje hranjenja. Mnoge žrtve spolne zlorabe želijo s povišano telesno težo okrniti lastno telesno privlačnost in tako odvrniti storilca od spolnega napada.

Večina žensk, ki so preživele spolno zlorabo v otroštvu, so prevzele identiteto žrtve. Ostajajo v nasilnem odnosu, saj jim je to okolje 'znano'. 'Ne znano' jim predstavlja grožnjo ali pa mislijo, da si ne zaslužijo miru. Imajo globoke občutke krivde. Počutijo se odgovorne za zlorabo. Ne upajo si biti zmagovalke.

Večina uporabnic v naši raziskavi je preživela spolno zlorabo v otroštvu. Uporaba prepovedanih drog je bila 'mašilo' za travmatična doživetja.  Strah jih je svojih občutkov. Kot govorijo izjave uporabnic, -»…«Stara sem bila 14 let, ko sem prvič poskusila heroin. Bilo je kot da bi isklopil možgane za par ur, se oddaljil od vsega in enostavno užival.«…Večina njih je preživela spolni napad tudi kasneje in ni poiskala pomoči.

6. Prostitucija kot posledica revščine, zlorabe,  nabave prepovedanih drog

»Družbena vloga prostitucije je, da ustvarja družbeno dno, pod katerim ni ničesar več. Prostitutke so vse na tem dnu. Moški so vsi nad njim. Prostitucija je nekaj, kar nastaja iz družbenega razmerja moči, za katerega je značilna moška dominacija, ne pa nekaj, kar izhaja iz ženske same.«

(Muševič 2001:7)

Uporabnice so žrtve prostitucije. V obliki »usluge« dilerju za heroin/kokain. Nekatere so sužnje zvodnikov, upokojencev, zvodnic. Druge delajo same.

Pojav prostitucije družba tretira 'kot nujno zlo'. In sicer se sklicuje na 'moško nravnost'. Njegovo nevzdržnost v monogamni zvezi. Zato naj bi bila naloga prostitutk neke vrste 'socialno delo' saj skrbijo za 'dolgotrajnost zakona'.

Večkrat sem zaznala v različnih člankih o prostituciji termin 'Najstarejša obrt'. Če bi to bila obrt, bi država poskrbela za socialno varnost prostitutk in jim izplačala DSP za brezposelnost in nenazadnje tudi pokojnino.

Večina žensk, ki se poda v prostitucijo, to počne zaradi preživetja. Ženske, ki prihajajo iz vzhodnih držav Evrope, tudi v Slovenijo, pridejo pod pretvezo oglasa, za 'boljše življenje'.

Ženska, ki prihaja iz patristične, obubožane Romunije, bo verjela, da slabše kot je doma, ne more biti.

Posledice prostitucije:

• motnje spomina,
• razburjanje,
• post travmatski stresni sindrom,
• nesposobnost intimnih odnosov,
• čustvena otopelost,
• preganjavica,
• slaba koncentracija

V Sloveniji rastejo strip bari kot gobe po dežju, predvsem v Ljubljani. Občina izdaja dovoljenja za striptiz bare pod šifro 'kulturna prireditev'. Vsi pa vemo, kaj se dogaja v zakulisju.

Profit od prostitucije ima samo zvodnik, ženska pa je zlorabljena, nadzorovana, stigmatizirana  in bo težko zaživela v znanem okolju, na novo.

Mora oditi, zamenjati okolje, večina je uporabnic prepovedanih drog, da odtuji telo od duše. Ko prenehajo s prostitucijo, je veliko žensk samomorilnih ali pa dejansko naredijo samomor.

»Policijske preiskave so pokazale, da sodijo med člene v verigi tudi podkupljivi uradniki (policisti, cariniki, poklicni vojaki, administratorji lokalnih, regionalnih in državnih organov).«

(Popov J. 2002)

7. Uporaba prepovedanih drog

7.1. Prvi stik z prepovedanimi drogami kot pobeg pred soočenjem s preživetim nasiljem v otroštvu

»Partner, ki sva zdaj v zvezi že štiri leta, je bil narkoman in z njim sem šla nabavit drogo, s katero bi zaslužila vsaj dvakrat več s prodajo le te in tako sem si želela poskusiti. Občutki so bili čudoviti, posledice – katastrofalne-»…«Stara sem bila 14 let, ko sem prvič poskusila heroin. Bilo je kot da bi isklopil možgane za par ur, se oddaljil od vsega in enostavno užival.«…«Radovedna sem bila, drogo mi je dala punca, ki je bila v metadonskem programu, (torej je imela predhodno izkušnjo in je vedela, kaj daje – obsojam jo), skupaj sva hodili na faks.«…«Se ne spomnim«…«Res hude bolečine v želodcu, ki so se končale v 10-minutah po črtici heroina.«…«Partner mi je vsilil prvo dozo heroina.«…«Ženska me je pičla in mi je bilo neopisno lepo.«…Pri 19 letih sem probala marihuano, kasneje trdo drogo, dal mi jo je bivši fant.«…Ne spomnim se.«..'Se je ne spomnim.«…«Z najboljšim prijateljem, (skupaj sva hodila v vrtec, šolo, cele dneve sva preživela skupaj) sva imela dosti starejšo družbo, vedno sem se družila s starejšimi od sebe in samimi fanti, ta družba je že nekaj časa kadila heroin, nama pa ga nikoli niso hoteli dati tako da sva se sama spravila na iskanje malo po tem, ko sem bila posiljena. Glede na to, da sva imela 10 let, sva kar dolgo iskala, preden  sva končno prišla do heroina, ko je to izvedela družba, ki je že bila odvisna, so se zelo negativno odzvali, midva pa sva videla, da se s tem odmakneva od sveta in sva pri 11 letih že postala odvisna od heroina.«…«Z družbo smo pili in šmrkali kokain, takrat sem se počutila kot najoseba, najboljša, najlepša, naj. Sexi itd. Pa še ne moreš se ga napit, naprej pa je bilo tako, ostala sem z enim fantom iz te družbe, pa sem mu hotela pomagat prenehat s heroinom, ki ga je kadil in kaj je bilo, še jaz sem začela z njim in tako gre to naprej.«…«Radovednost, drugače se ne drogiram.«…«Spoznala sem fanta, ki sva se takoj zaljubila, moja mati pa me je opozorila na H. pri njem in simptome, to sem opazila, pa me je udaril prvič, drugič, pa tretjič, pa je rekel, naj ne težim, naj vsaj probam…tako sem probala.«…«Trava in zajebancija, oziroma zabava.«…«Trava, za zabavo.«…«Prestopila sem v mirnejši svet.«…«Prvič sem kadila marihuano s sošolci v srednji šoli.«…«Da sen v 13 letih prvič probala kokain in marihuano.«…«Skadila sem joint v wc, v prvem letniku gimnazije, dva do tri dni zapored.«…«V času študija sem kadila travo in hašiš, ko sem prišla v stik s skupino ljudi, delavci radia Game MM, so zvijal domnevne jointe, a namesto hašiša, so dali v joint hors, katerega do tedaj še nisem videla. Jemanja se nisem zavedala.«…«Pri 16 so mi starejši znanci obljubljali nebesa – nakuhali so mi šut, mi ga vbrizgali in pustili na miru, to se je nekajkrat ponovilo, dokler se ni začela prva kriza, od takrat naprej, so zahtevali denar. Iskala sem samo sebe v napačni družbi.«

»Narkoman je novo bitje, ki ga je ustvaril organizirani kriminal; ta se je preračunljivo in cinično zavedal vseh posledic. Narkoman ni samo prodajalec, ampak predvsem spreobrnjenec, ki širi krog uživalcev. Uživalci heroina postanejo prej ali slej preprodajalci, kajti samo tako pridejo do mamila, ki ga potrebujejo. Za kriminalne organizacije je to sijajna rešitev, mamila se kapilarno prodajajo, obenem pa se širi uživanje le-teh. Ne potrebujemo velike in očitne organizacije, zato stresajo skoraj vse tveganje prodaje na pleča narkomanov – preprodajalcev, ki večinoma niso povezani s kriminalnimi organizacijami….«

(Kvaternik, 2006:13)

7.2. Vpliv uporabe prepovedanih drog na življenje 'tukaj in zdaj' uporabnic prepovedanih drog, žrtve nasilja

»Oba s partnerjem si želiva še enega otroka, vendar se zaradi metadonskega vzdrževanja ne upava spustiti tako daleč, dokler nisva 'clean'. Vsaka večja količina denarja konča pri 'dilerju'. Poleti skrivam roke v dolgih rokavih…« »No, mogoče bi kaj prišparala, če ne bi zapravljala za drogo. Imela bi dovolj denarja za vse, kar potrebujem. Tudi za stanovanje. Drugače pa je droga že tako dolgo del mojega vsakdana, da ne vem več, kako bi bilo brez nje.«…«Če je zjutraj ni, je vse narobe, droga mi uravnava celotno življenje, žal prav sužnja sem. Ona usmerja, ne jaz. Moti me, ne morem nikamor. Duši me, po drugi strani pa nisem napeta, sprošča me, jebe se mi za vse. Fajn, ne bom nehala. Fajn je, ko sem zadeta. Samo to.«…«Mislim, da ne vpliva….«Uničuje mojo samopodobo.«…«Počutim se manj vredno, čutim vest.«…«Ne prav dobro.«…Grozno.«…«Bedno«…«Vsak dan mi je monoton, brez veselja in ljubezni, dan mi je poln skrbi n kaj bi sama s seboj? In še takrat, ko vzamem drogo sem nora in mi ni dobro, sama sem spet in nič nimam. Niti denarja, hrane, droge, cigaret. Nič, sam bolečina ti ostane, samota in živčnost.«…«Ne uporabljam, droge so propad.«…«Destruktivno, psihično, fizično, socialno.«…«Tako da imam vsak dan obveznosti, da si priskrbim heroin za zdravje«…«Uničuje me in moje življenje ampak mi daje tudi uteho.«…«Povzroči še več problemov.«…«Zaradi droge sem pristala v zaporu in takoj ugotovila, da tu lahko končno naredim nekaj zase. Sedaj abstiniram že 16 mesecev in imam vedno večjo željo prekiniti kontakt z drogami za zmeraj, tudi, ko pridem ven.«…«Nikakor ni dobro vplivala zato sem se odločila, da preneham z drogiranjem in sm eno leto čista.«…«Psihične in fizične travme in bolečine. Boleči spomini, slaba vest.«…«Nisem več toliko tolerantna do uživalcev drog.«…«Socialna lestvica-padec po njej in s tem postrani pogledi okolice.«…«Vedno si v stiski z denarjem in nenehno lažeš ljudem, ki jih imaš rad – predvsem pa sebi. Vsako jutro se znova zaveš, da si od nečesa odvisen – ironija, (drogo probaš, ker želiš biti svoboden, a na koncu si ujetnik lastnega življenja.)«

Sklep

Iskanje doma/pripadnosti

Uporabnice so pričele z uporabo prepovedanih drog zaradi nove izkušnje, bega pred kruto realnostjo, za zabavo ali pa so le zaupale človeku, ki jim je ponudil drogo. Večinoma je to partner ali prijatelji.

Ženska, žrtev nasilja v matični družini pogreša varen kraj in občutek pripadnosti. Posledično jo tako lahko hitro zapelje 'imidž kriminalca', tolpe, obred, ki ga ponuja droga in seveda občutek pripadnosti. Skupini, partnerju in drogi.

Prostitucija/droge

»Mafija, ki žensko kupi,  jo zlomi. To je princip zaposlitve. Jo tepejo in posiljujejo, da jo duševno zlomijo. Ta ženska je samo še biološki stroj, velika vagina. Nima več osebnosti. Zato tudi ni starih prostitutk in jih večina naredi samomor. Pred tistim se tudi zadrogira. Mafija jih na tak način, da jih zadrogira, obvladuje.

Mora se prostituirati in mora ubogati in ne more uiti. Ja, v pravnem smislu, Vendar, ker je drogirana, ne more. Na ta način jo delodajalec bolj priveže nase.«

(Kvaternik, 2006:114)

8. Uporabnice prepovedanih drog pričakujejo v okviru socialnovarstvenih programov varen prostor, ki je pogoj za reševanje njihovega brezdomstva in uporabe prepovedanih drog.

8.1. Izjave uporabnic, ki bi nujno potrebovale varno nastanitev

»Ja. In varnostnika, ki nepooblaščenih osebne bo spuščal notri. 100% varnostnika, ne samo tipa, ki čaka, da mu mine dan v službi.«…«Svojo sobico.«…«Nimam sploh bivališča.«….«Da, nujno!!«…«Da, mislim, da je v okoliščinah, v katerih živimo uživalke drog veliko žensk, ki bi to potrebovale, to bi zelo pomagalo tudi pri abstiniranju od drog, saj bi prenehali bežati iz realnega sveta, če bi bil ta bolj varen.«…«Da bi šla v komuno ali če bi bila kaka varna hiša, da bi si opomogla psihično in fizično, ker sem osamljena in že depresivna.«…«Imam prostor, vendar se ne počutim varno.«

8.2. Interpretacija varnega prostora uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja

»Kjer lahko v miru bivam. Se družim s komerkoli. Grem, kamor želim. Predvsem pa povem, karkoli želim in mislim!«…«Soba s kuhinjo, straniščem in spalnico za mojo družinico od katere bi imeli ključ samo mi.«…«Torej, varnostnik je predpogoj. Lokacijo, kjer so žrtve, nikoli ne izve nepooblaščena oseba, le tisti, ki imajo opravičljive razloge. Rešetke na oknih, 'ziher' ključavnica, 100% zanesljivo vodstvo, diskretnost…«…«Soba, kjer veš, da lahko tam ostaneš do konca življenja, je tvoja.«…«Nedosegljiv osebam, ki predstavljajo grožnjo, ki se jih (recimo) bojim…«Dovolj mi je, da se lahko v miru naspim, ne trepetam, da me bo kdo spolno ali kako drugače nadlegoval.«…«Sobo z osebjem.«…«Kjer lahko varno spim, se najem, uredim, imam mir. Kjer mi noben ne teži.«…«Da imam svoj mir.«….«Da imam svoj mir in da se počutim res varno.«…«Ne bi smelo biti znano, kje so ti prostori, dobro bi bilo, če bi bila notri zaposlena oseba, da bi se ji lahko zaupale težave in iskale rešitve, da bi se tudi psihično počutile varne.«…«Predstavljam si ga tako. Najbolj varna sem bila s starši, ko oče ne pije, mama se ne krega. Predstavljam si ga kako? Tako da sem z nekom, ki me ima rad in ki skrbi zame in jaz zanj. Hiša z ljudmi, s katerimi se lahko pogovoriš, ter da ti izbriše solze in na obraz nariše nasmeh. Da vidim, da nisem sama. Upanje.«…«Nič maltretiranja, majhen ampak varen, oziroma pozitiven prostor.«…«Prostor, kamor vem, da  ne more vstopiti nezaželen, vem pa, da pogosto pride tja ali da je tam nekdo, s komer se lahko pogovarjam, me razume in nudi toplino, kakšen objem…eventalne rešitve iz obstoječe stiske pomaga vsaj videti.«…«Imam ga doma.«…«Stanovanje daleč stran od kje sm. To bi bil varn prostor zame. Ker tega človeka ni zraven.«…«V svojem stanovanju, s psom čuvajem.«…«Velika slamnata hiša ob morju, na slonokoščeni obali, z divjimi psi, z video nadzorom ali: ogromna kamnita hiša z dvema buldogoma, pištolo in video nadzorom.«…«Soba, v katero ne more nihče nepovabljen.«…«Nekam, kamor lahko prideš, ne da bi te pri tem kdo nadlegoval. Da se ne počutiš, kot izmeček ali da si za streho nad glavo komu kaj dolžan, (razen denarja) – nekje, kjer lahko živiš, funkcioniraš.«

Sklep

Brezdomstvo

Uporabnice, ki živijo na ulici, se soočajo z brezdomstvom. To pomeni, da nimajo varnega prostora, kjer bi se spočile in nabrale moči za to, da bi spremenile način življenja. Posledica življenja na ulici je revščina, zdravstvene težave, pomanjkanje družbene moči, odvisnost od alkohola, prepovedanih drog, kriminal, prostitucija in nenazadnje propad osebnosti.

Pogosta je tudi prezgodnja smrt zaradi predoziranja/samomor.

Varen prostor

Uporabnice prepovedanih drog, žrtve nasilja se počutijo ogrožene. Tudi nekatere, ki imajo dom, saj so primorane živeti pri starših. Posledica uporabe drog je stigma. Težko je pridobiti zaposlitev, tudi če uporabnica abstinira ali je v metadonskem programu.

Večina uporabnic ima težave z zdravjem, z zobmi, osebno higieno. Psihično se izčrpane, saj morajo preživeti na ulici, s starši v nasilnem okolju ali pri partnerju, ki nad njimi izvaja nasilje. Ker nimajo možnosti varne namestitve, podpirajo projekt Zatočišča za uporabnice prepovedanih drog, žrtve nasilja.

Uporabnice želijo prostor, kjer se bodo počutile varno in sprejeto. Torej zahtevajo normalizacijo v odnosu do uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja, ki jim bi omogočila reintegracijo v družbo.

9. Mnenja uporabnic o uvedbi programa Zatočišča za ženske, uporabnice prepovedanih drog

»Da. Da ne bi 'lutali po ulicah' in se skrivali po umazanih in zapuščenih mostovih, da bi se imeli vsak dan priliko pogovoriti o problemih s kom, za to določenim delavcem.«…«Mislim, da ja, ker na drogi pristaneš v glavnem zaradi kakšne slabe izkušnje. Veliko jih še vedno trpi samo, da imajo streho nad glavo.«…«Ja da deliš svojo izkušnjo še s kom, da si na varnem, bilo bi super.«…«Potrebe so, ker so uporabnice prepovedanih drog lahke žrtve.«…«Zato, ker bi lažje opustila jemanje drog in se lažje vključila v življenje.«…«Ne, lahko grejo v komuno.«…«Potrebe so zelo velike, ker je veliko žensk na cesti zlorabljenih, pa si ne moremo pomagat.«…«Ja da pomagajo.«…«Da, zato, ker je to nujno.«…«Da, mislim, da bi bila to nujna potreba ženskam, že zaradi raznega nasilja nad nami, še veliko težje je preživeti v 'svetu drog'.«…«Da, zato, da bi se naučile živeti in ceniti same sebe, pa da bi imele koga, na katerega bi se lahko zanesle, ko je najhuje. Pomoč seveda bi rabile.«…«Da, ženske so bistveno manj zaščitene.«…«Da, da se jim nudi prostor, kjer se ne bodo počutile ogrožene.«…«Da in to velike! Takšnih ni podobnih organizacij, bi moralo biti, čim več, saj jih primanjkuje.«…«Da, v obstoječih programih so uporabnice stigmatizirane in zato nepravilno obravnavane.«…«Potrebe so, saj marsikatera ženska uvidi, da je v začaranem krogu in sama ne zmore ven. Pri tem bi bila vsaka pomoč dobrodošla.«…«Naredile bi večjo varnost za vse oblike žensk.«…«Da se izogibamo zlorabam oseb, kakor uporabi psihoaktivnih substanc.«…«Da, saj je največ tega, saj je največ tega, da se ženskam ponuja droga za spolne usluge.«…«Da, predvsem zaradi opore, pomoči. Marsikatero mlado življenje bi rešili nepotrebnih muk, (pretepanje, posilstva, verbalne zlorabe…)

9.1. Program Zatočišče za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog kot opolnomočenje uporabnice pri reševanju brezdomstva in odvisnosti od prepovedanih drog

»Vsekakor! Vsak dan se namreč srečujemo z različnimi problemi katere ne znamo sami rešiti in se raje 'odpeljemo' v svet omame.«…«Najbrž. Kot sem že napisala, mir veliko pomeni.«…«Seveda, tam bi imeli čas za premislek, mir, tišino, če bi bil program natančno izveden, oziroma po določenih normativih, bi lahko zaživel.« Da, ko je človek varen, si lažje uredi življenje, in se neha zatekat v droge.«…«Ja, za nekatere, pomanjkanje pozornosti in bi se mogoče še skulirale.«…«Bi sigurno, da bi se postavile na noge.«…«Ne vem, mislim, da bi pomagal in izboljšal.«…«Mislim, da bi izboljšal kvaliteto življenja, že zaradi občutka varnosti bi se življenje izboljšalo in zato bi bila veliko večja možnost, da bi se jemanje drog zmanjšalo in s časom tudi verjetno prenehalo. Mislim, da bi bila to res potrebna poteza.«…«Da, zato, ker bi se čutila ljubljeno in varno, srečno.«…«Da, manj bi bilo prostitucije, izboljšala bi se kvaliteta življenja, bilo bi manj obupa itd.«…«Da, ker se ne bi počutile ogrožene, slabše ali manjvredne.«…«Verjetno, da bi, kar se lahko zagotovo pokaže s prakso.«…«Bi, saj ne bi bile več prepuščene same sebi.«…«Za vsako žensko, ki bi se odločila urediti svoje življenje, bi taka pomoč prišla prav.«…«Zato, ker bi imele streho nad glavo, ne bi bile na cesti. Zaposlil bi jih in bi bilo buljš«…«Da, zato da bi bilo tega čim manj.«…«Ja, zaradi vedno več nasilja.«…«Da, saj ne bi bile primorane nuditi spolnih uslug za prenočišče.«…«Ja, vedele bi, da nekje obstaja kraj, kamor se lahko umaknejo in začnejo znova. Lahko bi živele brez strahu. Imele bi oporo, dokler se ne postavijo na lastne noge.«

9.2. Pričakovanja uporabnic prepovedanih drog, žrtev nasilja od strokovnih delavcev, zaposlenih v zatočišču za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog

»Da bi nam dali napotke, kam iti, ko si ogrožen, da pridejo namesto policije 'pomiriti nastalo' situacijo, da pomagajo tudi tistemu, ki povzroča nasilje.«…«Veliko razumevanja, podpore in rahločutnosti. Individualen pristop do vsake osebe posebej.«…«Diskretnost. Zaupnost. Občutek pomembnosti in dejanske želje pomoči, (tu sem zato, da pomagam, ne zato, da mi mine šiht).Motiviranost, (neprestano možnost iskanja skupne rešitve, pomoči,). Strokovnost, etičnost in še in še.«…«Razumevanje«...«Da pomagajo, da se postavim na noge, da uredim dokumente, socialna, služba, bivališče…«…«Pomoč.«…«Da mi res pomagajo.«…«Da bi bile pripravljene poslušati, pomagat, da bi videli, da se jim lahko odpremo, saj se mi zdi, da je to pri ljudeh, ki smo doživljali nasilje, najtežje – odpreti se človeku – že takemu, ki ga poznaš, kaj šele neznancu. Jemati bi jih morali za več kot strokovne delavce – za prijatelje.«…«Pogovor, sočutje, razumevanje, zaupanje. Da se počutim varno živeti, da spet ni vse tako črno kot je.«…«Da so človeški, pozitivni, delavni, sposobnost empatije.«…«Pripravljenost poslušati, pomagati najti kako rešitev in tudi fizično, ( če je kak primer) iti z osebo na kak kraj, (notranji ogenj in toplina).«…«Vso strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo.«…«Pripravnost,da te ne obsojajo, sposobnost presoje, usposobljenost, nevsiljivost.«…«Da so prijazni, pripravljeni pomagati, poučeni na področju.«…«Da ti stojijo ob strani, ti prisluhnejo, podprejo.«…«Razumevanje in dobronamernost.«…«Da bi se lahko s skupnimi močmi uprle ali si pomagale.«…«Dober nasvet po temeljitem poslušanju kritičnega dogodka.«…«Predvsem takrat rabiš človeka, ki zna poslušati in tudi slišati. Nekoga, ki ti bo pomagal se postaviti na noge. Pomoč pri iskanju rešitev ( prenočišče, službe, ureditev zavarovanja…), marsikdo ima čisto osnovne probleme, ki pa jih je toliko, da jih sam ne more rešiti…Včasih za nas predstavlja iskanje zobarja resen problem. Zapirajo ti vrata pred nosom, saj vejo, da jim nič ne moremo.«

Sklep

Program Zatočišče za uporabnice prepovedanih drog, žrtve nasilja

Uporabnice potrebujejo:

-         varovan prostor,

-         na tajni lokaciji,

-         24-urni nadzor,

-         želijo prostor brez nasilja,

-         Prepovedana uporaba alkohola,

-         Prepovedana uporaba drog,

-         Prostor, ki bo samo njen,

-         Strokovno usposobljen kader, od katerega uporabnice pričakujejo etičnost, sprejemanje, empatijo, entuzijazem, nevsiljivost, sposobnost asertivne komunikacije in veliko topline.

10. Najlepši dogodek v življenju uporabnic prepovedanih drog

»Ko sem se zapletla z zdajšnjim partnerjem, MOŠKIM SVOJIH SANJ – še vedno sem noro zaljubljena vanj. Nikoli mi ga ni dovolj. Tudi, ko ga samo gledam. In seveda, rojstvo otroka.« …«Ko sem spoznala svojega partnerja, ki je super in seveda rojstvo sina.«…«Se mi ne spomni, (ha ha). Je veliko radosti, sproti se mi dogaja, tudi mali čudeži. Npr. žicam in gospa mi da 50€. Spoznavam čudovite ljudi.«…«V komuni, ko sem ugotovila, da me imajo resnično radi.«…«Otroštvo. Letne počitnice pri stari mami, daleč od mesta in civilizacije. Dišeči travniki, neokrnjena narava.«..«Sin.«…«Ko sem z družino šla na počitnice.«…«Dopust na Palmi de Majorcci – Španija!«…«Ni ga, še kmalu bo otrok!!!«…«Ko sem spoznala sedanjega partnerja.«…«Ko me je najboljši prijatelj po dveh letih na Projektu človek poklical, da lahko pridem tja na obisk in sem videla, kako se mu je stanje izboljšalo,kako drugače razmišlja, gleda na svet, kako je optimističen…ne znam opisat tega občutka, ki sem ga takrat imela, vem samo, da je bil najlepši, kar sem jih kdaj občutila.«…«Ko sem se igrala s svojo S. Spominjam se, ko sva bili v parku in Sabi vrže z nogic sandalčke in prične bosa teči po travi in plesati in peti, jaz sem jo gledala in to mi je ostalo v spominu, njena oblekca, njen vesel obrazek in njene bose nogice.«…«Samo rojstvo, življenje je fascinantno v vseh pogledih.«…«Vsako poletje odhod s starši na morje, tracking po Himalaji, (ditoks), dan ko so me pustili iz zapora.«…«Uspeh.«…«Rojstvo moje hčerke in vsak trenutek, ki ga preživim z njo.«…«Ko sem nehala uživati droge.«… «Življenje z mamo, pred njeno poroko z očimom.«…«Poletje ob Kolpi, najlepši dogodki so najbolj smešni dogodki v mojem življenju.«…«Ljubezen.«…«Jih je več, vendar o večinoma vsi dogodki pred mojo odvisnostjo.«

11. Refleksija anketirank, uporabnic prepovedanih drog na vprašalnik

»Upam, da nas bo dovolj pobudnikov za ustanovitev centra in da se bo povpraševanje po drogah in nasploh po 'omamnih opojih' zmanjšalo zaradi druženja nam podobnim in izmenjavanjem našim, podobnim problemom.«…«Kaj pa vem, bolj me zanima, kaj se bo izcimilo iz te ideje. Zanima me tudi, zakaj bi bil dom samo za uporabnice, kaj pa uporabniki?«…«Še dobro, da obstajajo ljudje, ki mislijo tudi na uporabnice prepovedanih drog, ki so žrtve nasilja.«…«Nič posebnega, brez pripomb.«…«Vse ok.«…«Upam, da bodo ti vprašalniki pripomogli k uresničenju tega Zatočišča za ženke, to bi nujno rabile!!!«… .«Mislim, da je vprašalnik zelo dobro sestavljen, dobro je, ker so vprašanja konkretna, upam le, da se bo na tem področju kaj uredilo. Saj mislim, da bi bilo to nujno. Lepo je, da se je nekdo spomnil na ta problem in da se je potrudil, da se je nekaj premaknilo.«…«Mislim, da bi res bilo dobro, če bi bila varna hiša in brez droge in alkota, z ljudmi, ki bi ti pomagali, da se postaviš na noge, da bi lahko zaživela, delala in bila normalna. Z nasmehom na ustih. Brez bolečine v srcu, brez skrbi in ko bi vstala zjutraj, da ne bi rekla, že spet, kaj bom, rada bi vstala brez skrbi in šla zjutraj tečt 'za zdravje' in bi se počutila veselo.«…«Zamisliš se nad tem, koliko ljudi trpi, pa tega ne opazimo. Koliko ljudi je žrtev mobinga, koliko žensk trpi ob partnerjih, v družinah itd. Če bi se to bolj pogovarjalo, bi bilo tega manj Posesivnost ubija. Psihično nasilje je hujše od fizičnega, prav tako ga je težje zaznati, težje dokazati. Verbalnega nasilja se v veliki večini ne zavedamo.«…«A ni nujno, da se ženske končno upajo postaviti zase in se tudi zorganizirati – ukrepati, saj narkoman-moški v družbi še nekako, ampak narkomanka ženska…katastrofa.«…«Pri nas je vsekakor premalo tovrstne pomoči.«…«Ves je v redu, sam mal čudna vprašanja.«…«Vse je smiselno in se navezuje na moje odgovore.«…«Vedno težje se postavljam v vlogo in doživetja izkušenj z drogo ter spominom povezanih z njo.«…«Na ulici poznam kar nekaj punc, tudi fantov, ki ne vejo, kako naprej. Ali so na cesti ali pa imajo obupne razmere doma, a se vedno znova vračajo v obupne razmere, ker nimajo denarja ali volje, ( ponavadi oboje) da bi šle stran, na svoje. In za take ljudi bi prav prišla neka pomoč v obliki pogovora, pomoči in nastanitve, da bi se rešile začaranega kroga nasilja in se postavile na lastne noge.«

12. Zaključek

Visoka stopnja ogroženosti

Na podlagi 23 rešenih vprašalnikov, katerih anketiranke so uporabnice prepovedanih drog, ženske, ki so preživele nasilje smo potrdili navedene hipoteze in prišli do naslednjih zaključkov:

1. 1.      Odstotek uporabnic, ki je seznanjen z mrežo organizacij, ki nudijo pomoč ženskam, žrtvam nasilja, (48%)
2. 2.      Odstotek uporabnic, ki so pomoč prejele, (22%),
3. 3.      Odstotek uporabnic, ki so pomoč poiskale, (43%)
4. 4.      Odstotek uporabnic, ki ima zaupno osebo, (52%)
5. 5.      Odstotek uporabnic, ki imajo izkušnjo nasilja, (100%),
6. 6.      Med vrstami preživetega nasilja prevladuje: psihično nasilje (87%), fizično nasilje (83%), spolno nasilje (70%), ekonomsko nasilje (48%), drugo (0%),
7. 7.      Odstotek uporabnic, ki je preživela nasilje v otroštvu, (83%),
8. 8.      Odstotek uporabnic, ki je preživela nasilje v partnerski zvezi, (83%),
9. 9.      Odstotek uporabnic, ki se počuti ogroženo na ulici, (73%),

10.  Odstotek uporabnic, ki potrebuje varen prostor, (78%),

11.  Odstotek uporabnic, ki je preživelo nasilje na ulici, ( 91%),

Uporaba prepovedanih drog

Na podlagi raziskave je mogoče sklepati, da je uporaba drog posledica in ne vzrok za situacijo, v kateri so se znašle anketiranke.

Večina uporabnic je pričela z uporabo drog v dobi odraščanja, ko posameznik išče identiteto in prične sprejemati odločitve in odgovornost za svoje življenje. Zaradi nizke samopodobe, pridobljene v matični družini in nepridobljene izkušnje uspeha/neuspeha pri soočanju s težavami v  vsakdanjem življenju, uporabnicam droga še vedno nudi 'občutek varnosti' preživetja na ulici.

»Droge so lažnivi sli, ker v določena dela možganov prinašajo napačna sporočila…«

..«Ko so uživalci v stanju omamnega užitka, pravijo, da so 'zadeti'. Droge namreč vplivajo na sistem nagrajevanja mnogo močnejše kot naravni viri nagrajevanja, zato naučijo ljudi, da jih jemljejo še več.«…Z daljšo uporabo se pojavi toleranca, to pomeni, da je treba za enako stopnjo užitka, vzeti večji odmerek.«

(Rusche, Friedman 2004:23)

»Zavedati se moramo, da nekateri z drogo pač ne želijo prenehati. Tiste pa naučimo vsaj, da jo jemljejo varno. Za vbrizgavanje naj uporabljajo svoj pribor, tega naj čistijo ali pa vedno uporabijo novega, drogo naj kadijo, namesto, da si jo vbrizgavajo in če res ne morejo nehati, naj dobivajo substitucijska zdravila (metadon, buprenorfin, dolgo delujoči morfin).«

(Kastelic Andrej 2004:170)

Zatočišče za ženske, žrtve nasilja, bi tako  uporabnicam prepovedanih drog omogočilo občutek varnosti in psihosocialno pomoč. To pomeni zagotovitev osnovnih človekovih potreb po povezanosti z drugimi in s samo seboj, kar bi izboljšalo kvaliteto življenja uporabnice.

13. Cilji

Zagotovitev varnosti / Zatočišče za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog

1. Omogočiti uporabnicam prepovedanih drog, žrtev nasilja varen prostor, kamor bi se lahko zatekle v trenutku ogroženosti,
2. Informiranje uporabnic o mreži organizacij, ki nudijo pomoč na poti iz nasilja,
3. Opolnomočenje uporabnic prepovedanih drog/ normalizacija,
4. Zagotoviti strokovno usposobljen kader za delo z uporabnicami prepovedanih drog, žrtev nasilja,
5. Nudenje psihosocialne pomoči uporabnicam prepovedanih drog zaradi preživetega nasilja,
6. Nudenje psihosocialne pomoči uporabnicam prepovedanih drog, ki so preživele spolno zlorabo v otroštvu,
7. Nudenje psihosocialne pomoči uporabnicam zaradi uporabe prepovedanih drog,
8. Povezovanje s sorodnimi organizacijami na področju ženskega vprašanja.

14. Literatura

-         Bass, Davis (1998) Pogum za okrevanje, Liberalna akademija in Visoka šola za socialno delo, Ljubljana,

-         Bezenšek Lalič, Olga(2009) Odzivanje socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini, Društvo SOS telefon, Ljubljana,

-         Razpotnik, Špela(2009) Brezdomstvo, zdravje in dostopnost zdravstvenih storitev, Ministrstvo za zdravje Ljubljana,

-         Popov, Jurij (2008) Prostitucija, priročnik za prostitute/ke, stranke in moraliste/ke, Ljubljana,

-         Popov Jurij (2002) Trgovina z belim blagom, Društvo Ključ, Ljubljana,

-         Rusche, Friedman: (2004)Lažnivi sli, Kako zasvojljive droge poškodujejo možgane, Ljubljana, Debra,

-         Kastelic, Andrej (2004) :Mladostnik in droga, Prohealth, Ljubljana,

-         Kvaternik Jenko (2006): Ines, Politika drog, FSD, Ljubljana,

-         Priporočilo Ministrskega odbora Sveta Evrope, državam članicam Sveta Evrope, V: Na poti iz nasilja, Društvo SOS telefon (2007), Ljubljana

15. Priloga: Vprašalnik

Vprašalnik o potrebi po varnem bivanju uporabnic prepovedanih drog – projekt zatočišče za uporabnice prepovedanih drog, žrtev nasilja

Spoštovani,

Pred Vami je anonimni vprašalnik, namenjen ocenitvi stanja varnosti žensk, uporabnic prepovedanih drog, ki so preživele/doživljajo nasilje. Raziskava se izvaja v sklopu Projekta zatočišča za uporabnice prepovedanih drog, žrtev nasilja, ki ga izvaja Stigma, društvo za zmanjševanje škode zaradi uporabe prepovedanih drog.

Namen le te je ugotoviti potrebe po varni nastanitvi, ki omogoča uporabnici varen prostor in posledično večje možnosti pri reševanju njene življenjske situacije zaradi preživetega nasilja in uporabe prepovedanih drog.

Ciljna populacija so ženske, uporabnice prepovedanih drog, žrtve nasilja, ki prebivajo na področju Republike Slovenije.

Naprošamo Vas, da vprašalnik rešujete s tiskanimi črkami.

Za sodelovanje v raziskavi se Vam že vnaprej zahvaljujemo

V Ljubljani, Maj 2009

Nasilništvo

296. člen

(1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami.

Ur.l. RS, str. 55/2008, z dne 04.06.2008

Webpage: 2296.KZ, stran 5865

Katera je Vaša najboljša lastnost?

Ali imate bivališče, v katerem se počutite varno?

Ali imate v lastni socialni mreži osebo, ki ji lahko zaupate?

Katera dejanja si interpretirate kot nasilna dejanja?

Ali ste bili kdaj žrtev nasilja?

Kdo je bil/ je izvajalec nasilja?

Kakšno vrsto nasilja ste doživeli/doživljate?

-         psihično,

-         fizično,

-         ekonomsko,

-         spolno,

-         drugo:________________________________________________________________

Ali ste po preživetem nasilju poiskali pomoč?

Ali ste dobili podporo osebe, h kateri sta se zatekli po pomoč?

Ali lahko naštejete organizacije, na katere ste se obrnili v stiski?

Ali ste bili žrtev nasilja v matični družini (oče, mama ali ostali bližnji sorodniki)?

Ali ste bili žrtev nasilja v partnerski zvezi?

Ali sta doživeli nasilje na ulici?

Ali se počutite ogroženo?

Kdo Vas ogroža?

Ali poznate organizacije, ki nudijo namestitev ženskam, žrtvam nasilja?

Ali ste dobili pomoč/namestitev? DA/NE Zakaj ne?

Ali bi potrebovali bivalni prostor, kjer bi se počutili varno?

Ali lahko opišete, kako si predstavljate varen prostor?

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________                       

Kaj pričakujete od strokovnih delavcev, ki bi bili vključeni v program zatočišča za ženske žrtve nasilja, uporabnice prepovedanih drog?

Ali mi lahko opišete Vašo prvo izkušnjo s prepovedanimi drogami?

Kako uporaba prepovedanih drog vpliva na Vaše vsakdanje življenje?

Ali mislite, da so potrebe po uvedbi programa Zatočišča za ženske, uporabnice prepovedanih drog? Zakaj?

Ali mislite, da bi tovrsten program izboljšal kvaliteto življenja uporabnic prepovedanih drog? Zakaj?

Najlepši dogodek v Vašem življenju?

Ali mi lahko zaupate Vaša razmišljanja ob reševanju vprašalnika, pripombe?